Po smrta na Kiril i Metodij (Kiril umrel vo Rim 869god..Metodij vo Moravija 885god) Kliment Ohridski razvil bogata kulturno prosvetna i knizevna dejnost vo Makeonija.Negovoto delo moze da se razgleduva od nekolku aspekti i toa :kako naroden ucitel,pisatel,crkoven propovednik,propagator na xristijanskata vera,graditel na crkvi i manastiri i kaka osnovopoloznik na bibliotekarskoto delo vo Makedonija.Negoviot blizok sorabotnik Naum zbogatuva i razviva plodna kulturna dejnost vo Makedonija,toj izgradil eden od poubavite manastiri vo Makedonija, denesniot sv.Naum.So BIBLIOTEKATA na Kliment koja se spomenuva vo zitieto na Teofilakt koja Kliment ja zavestil na svojot manastir sv.Pantelejmon i del na Episkopijata zapocnuva istorijata na BIBLIOTEKARSTVOTO vo Makedonija.Pokonkretni podatoci za manastirskite bibloteki kazuva makedonskiot prerodbenski ucitel ,pisatel i novinar Jordan Hagji Konstantinov -Gjinot koj imal prilika da zatekne vo manastiorot sv. Naum polna soba so knigi i kako nekoi nesvesni kalugeri gi gorelei frlale vo ezero....istakanto vo (Carigradski vesnik br.218 od 26.XII.1855).
Interesen e i zapisot od strana na X.Polenakovik profesor od Skopje koj vo 1938 godina ja razgledalmanastirskata biblioteka pri manastirot sv.Kliment i vo nea nasol 68 grcki rakopisi i 1 slovenski,tamu bile i rakopisite od arhiepiskopskata biblioteka, tie zapisi se socuvani od negova strana i deneska se naogjaat vo Narodniot muzej vo Ohrid.Osven vo Ohridsko raspolagale so bogati biblioteki i manastirite vo drugite kraista na Makedonija.Postoi i edna provizorna procenka od J.X.K.-Gjinot za brojot na slovenskite rakopisi vo Makedonija vo koja se veli ...za drevnite nasi slavjanski rakopisni knigi koj se sobirale pred 35 godini od nasa Makedonija sme imale priblizno 1.500.000rakopisi,od koi sto vo nekolku zbirki vo Makedonija denes se cuvaat okolu 350 rakopisi kako posledni ostatoci od bogatite manastirski biblioteki vo Makedonija.