Sovremeno slikarstvo vo Makedonija

Osobenostite na dramaticnata istorija na makedonskiot narod gi uslovija karakteristikite na razvitokot na seta negova nacionalna kultura. Po bleskaviot rascut na srednovekovnata makedonska likovna umetnost , nastapi petvekovnoto ropstvo pod Otomanskata imperija. Vo toj mosne tezok istoriski period dojde do znacitelno opadjanje na crkovnoto likovno tvorestvo vo Makedonija. Toa togas mozese da se razviva samo vo stesnatite ramki na provincijaliziranite formi na postvizantiskata religiozna umetnost. Medjutoa , za razlika od nekoi drugi podracja , vo Makedonija ne postoi posledovatelen stilski razvitok od renesansata do impresionizmot i potoa. Taka i nekoi varijanti na stilski likovno nerazvien , provincijaliziran barok , i toa prifateni posredno , preku Sveta Gora , se custvuvaat vo makedonskata umetnost duri vo XIX vek. Ottuka i prvite pocetoci na profanoto slikarstvo se javuvaat vo Makedonija kon krajot na minatiot i pocetokot na ovoj vek. Tie se povrzani so ekonomskite i socijalnite promeni vo Makedonija , a osobeno so postepeno formiranje na gradjanskata klasa i gradskata sredina vo istiot toj period. Nesomneno , i probivot na informacii , preku dopirite so sosednite zemji i voopsto so Evropa , pridonesoa da se zacnat nastojuvanja za edno poinakvo razbirawe na umetnosta. Ovie tendencii najizrazito se custvuvaat vo del od tvorestvoto na dvajcata posledni zografi. Dimitrie Andonov - Papradiski (okolu 1858 - 1954 god.) obedinuva vo svojata licnost posleden zograf i prv gradjanski , laicki slikar vo Makedonija. Gjorgji Zografski (1870 - 1945 god.) bese vtoriot makedonski zograf koj nastojuvase da bide i svetoven slikar. Bez ogled na spomnatata izvesna povrzanost na nasata prva predvoena generacija so poslednite zografi , nivnoto vistinsko obrazovanie i likovni koncepcii se sosem razlicni od tvorestvoto sto neposredno im prethodese. Vsusnost , pocetocite na sovremenoto makedonsko slikarstvo moze da se postavata medju 1920 i 1930 godina. Vo toj period osobeno se znacajni samostojnite izlozbi na Dimitar Pandilov Avramovski i Lazar Licenoski vo 1927 , na Nikola Martinoski i Licenoski vo 1929 godina. Pocnuvajci od 1930 god. likovnata umetnost vo Skopje dobi pogolem intenzitet. Spored brojot na samostojnite izlozbi vo Skopje i drugite mesta na bivsa Jugoslavija , kako i nadvor od nea , najaktivni bea Martinoski i Licenoski.



Sepak , razvitokot na makedonskoto likovnoto tvorestvo vo predvoeniot period ne moze da se razgleduva kako ednovremenoto tvorestvo vo drugite likovni sredini. Taka , tesko e grupiranjeto na makedonskite slikari vo pogolemi stilski grupi. Pricinata e nivniot mosne mal broj i nivnite izdeleni tvorecki nasoki , iako tuka postojat ednovremeno i dosta tematsko - stilski bliskosti. Uste vo predvoenoto makedonsko slikarstvo se javija oddelni stilski nastojuvanja na makedonskite umetnici sto znacea obid za povrzuvanje so nacionalnata sredina , razbrana kako zemja , narod , kultura i umetnicka tradicija. Po osloboduvanjeto se otvoreni mnogu institucii od golemo znacewe za makedonskata likovna umetnost. Vo toj period , najcesto obrabotuvana tematika vo slikarstvoto bese povrzana so Narodnoosloboditelnata borba i Revolucijata. Po rezolucijata na Informbiroto (1948) i po niza znacajni politicki i opstestveni promeni vo Jugoslavija vo narednite godini , dojde do se pogolema demokratizacija vo site sferi na opstestveniot zivot. Sestata decenija e vreme vo koe niza nastani i ostvaruvanja go izmenija tekot na razvitokot na sovremenoto makedonsko slikarstvo ; toa se godini na korenita preobrazba na negovata fizionomija , sto ovozmozi natamosen podem na ovoj del od makedonskata kultura. Sovremenata makedonska umetnost vo periodot 1960 - 1973 zacekoruva posmelo napred , naporedno so site onie aktuelni dvizewa sto sozdavaat edinstvena panorama na likovnite tendencii ... nadvor od tesnite ramki na regionalnata ikonosfera. Vo ovie godini bea organizirani povece monografski i retrospektivni izlozbi na umetnici od predvoenata i od srednata povoena generacija. Sledniot period , od osumdesettite godini do denes , vo Makedonija se pojavuvaat uste niza mladi i kvalitetni likovni umetnici , koi go izdigaat likovnoto tvorestvo na mnogu visoko nivo. Zabelezlivo e deka vo sovremenoto makedonsko slikarstvo oddelni pojavi vo svetskata umetnost najcesto dobivaat nekoi posebni modaliteti , usloveni od poinakvi ideoloski , filozofski , estetski i socijalni pretpostavki za nivnata uloga vo Makedonija. Poradi toa , povrzanosta so svetot za makedonskite umetnici znaci ne samo pasivno prifacanje , tuku i kriticko odnesuvanje sprema nego : ona sto se usvojuva da ne bide samo "estetska kontaminacija" so tudjoto , tuku odbiranje vo nego ona sto navistina soodvetstvuva na nasite aktuelni istoriski potrebi , na celosnoto osmisluvanje na makedonskoto nacionalno bitie , a preku toa sozdavanje na avtenticni dela sto ce bidat del od likovnoto tvorestvo na svetot.